Za svoja leta si pa res dobro videti! Lepota nima let

O komplimentih, ženskih pogledih in osebnem slogu, ki nima roka trajanja.
"Za svoja leta si pa res dobro videti!"

Eden tistih znamenitih komplimentov, ob katerih se najprej nasmehneš, potem pa začneš razmišljati, ali so te pravkar pohvalili ali pa ti elegantno servirali opomnik o tvojih letih.
Hvala. No, mislim …

Pa sem se vprašala, kako naj bi bila pravzaprav videti pri svojih letih. Bi morala imeti krajše lase, bolj ohlapna oblačila, nižje pete in nekoliko manj rdeče šminke? No, pri petah moram priznati, da imajo leta vendarle nekaj besede. Moj hrbet mi namreč ob visokih petah hitro in precej glasno sporoči: "Adijo, pete, draga!" In ker sem se z leti zraven mode naučila ceniti tudi udobje, mu raje prisluhnem. Saj veste, eleganca je čudovita stvar. Ampak trpeti zanjo? Ne, hvala. Ti časi so mimo.

Morda obstaja celo kakšen skrivni modni pravilnik za ženske v zrelih letih, ki določa, koliko elegance, drznosti in samozavesti nam je še dovoljeno? Če obstaja, ga očitno nisem prejela. Morda se je izgubil. Ali pa ga preprosto nikoli nisem potrebovala. In zakaj bi se morale ženske v zrelih letih sploh primerjati z mlajšimi? Res je, mladost ima svojo spontano in samoumevno lepoto. Toda ali je mladost res edino merilo lepote? Mar bi morale z vsakim rojstnim dnem postati nekoliko manj opazne, manj drzne in manj svoje?

Zrela leta so lahko čudovita, če jih le znamo tako živeti. Brez opravičevanja, brez dokazovanja in brez potrebe, da bi bile videti deset ali dvajset let mlajše. Kakorkoli že, svojih let ne skrivam. Svojega sloga pa tudi ne.

Kompliment? Z veseljem. Zavist? Ne, hvala.
Včasih nam kdo reče, da smo za svoja leta dobro videti. In iskreno? Lepo je to slišati. Tisti pravi good feeling. Saj veste, komplimenti so kot dobra čokolada. Tudi če je ne potrebujemo, se je prav nič ne branimo. Sploh če pridejo brez tistega znamenitega "ampak". Spet drugič pa že iz pogleda koga razberemo, da si misli: "Joj, kako se je pa ta zredila!" No, tudi prav. Če smo čisto iskreni, nam kar ustreza, da to misel zadrži zase. Ker si tudi sami potiho mislimo: "Pa kaj te pravzaprav briga?"

S svojimi leti sem povsem zadovoljna in prav nič me ne moti, če jih kdo omeni. Navsezadnje sem si jih pošteno prislužila, predvsem pa sem hvaležna, da sem jih doživela.

Znam sprejeti tako iskreno pohvalo kot konstruktivno kritiko, tudi kadar besede niso zavite v najlepšo embalažo. Še posebej lepo pa je, kadar pohvala pride od druge ženske. Ker, roko na srce, ženske znamo druga drugo občudovati in podpirati. A včasih smo hitrejše s kritiko kot s komplimentom. Kot da bi nas lepota, uspeh ali samozavest druge ženske lahko kakorkoli ogrozili.

Pa zakaj že? Moč druge ženske ne zmanjšuje naše. Njena lepota ne jemlje ničesar naši. In njen uspeh ni naš poraz.

Močne ženske si ne jemljejo prostora. Druga drugi ga ustvarjajo.
Roko na srce, ženske znamo biti druga do druge tudi precej neusmiljene. Novo torbico opazimo takoj, kakšno gubo še hitreje, dva kilograma več pa včasih zaznamo skoraj brez tehtnice. Za iskren kompliment pa včasih potrebujemo nekoliko več časa. Kot da bi s pohvalo druge ženske nekaj izgubile.

Sama imam srečo, da me večinoma obdajajo ženske, ki znajo iskreno pohvaliti in privoščiti uspeh. Ali pa se preprosto ženske s podobnim pogledom na življenje nekako najdemo. In prav takšne odnose najbolj cenim. Brez nepotrebnega tekmovanja, zavisti in tistega drobnega "ampak", ki lahko še tako lepo pohvalo spremeni v nekaj povsem drugega.

Ženske nismo ustvarjene za to, da stojimo druga proti drugi. Najmočnejše smo takrat, ko stojimo druga ob drugi. Brez potrebe, da bi bile lepše, uspešnejše ali boljše od drugih. Lepo obleko lahko kupimo. Velikodušnosti pa žal še nisem zasledila v nobeni modni kolekciji.

Od maminih perl do svobode osebnega sloga.
Moja ljubezen do mode se ni začela včeraj. Že kot majhna deklica sem z občudovanjem opazovala elegantno oblečene ženske in si pogosto želela, da bi bila tudi sama videti tako odrasla in urejena. Otroška oblačila so bila čisto v redu, a mene so veliko bolj zanimala mamina.

Še danes se spomnim, kako sem se večkrat odpravila v šolo v njenem puloverju, ki mi je bil najmanj dvakrat prevelik. Ampak imel je tiste čudovite perle na ramenih, ki se jim preprosto nisem mogla upreti. Da so mi rokavi segali skoraj do kolen? Nepomembna podrobnost. Glavno, da so bile perle!

Mami se o mojih modnih podvigih seveda niti sanjalo ni, učiteljica pa si je s prikritim nasmeškom najbrž mislila svoje. Kaj si je mislila, ne vem. Jaz sem bila prepričana, da sem videti naravnost čudovito. Očitno sem že kot deklica imela svojo predstavo o tem, kaj je lepo. In čeprav sem od takrat zamenjala že nešteto puloverjev, me ljubezen do mode ni nikoli zapustila. Še več, nekaj let kasneje sem tudi sama ročno spletla kar lepo število puloverjev s perlami, perjem in drugimi zanimivimi modnimi dodatki ter tako ustvarila svoje prve lastne modne izdelke.

Moda je tudi danes pomemben del mojega življenja, le da jo z leti doživljam nekoliko drugače. Ob tem sem spoznala še nekaj čudovito osvobajajočega: ni treba, da smo všeč vsem. Seveda nam ne pristaja prav vse. Dober okus, občutek za mero in iskren pogled v ogledalo so še vedno dobrodošli. Toda zakaj bi morala ženska z leti postati manj opazna, manj drzna ali manj svoja?

Leta so številka. Eleganca je izbira. Osebni slog pa nima roka trajanja.

In zdaj povejte še vi …
Kako pa vi doživljate kompliment "Za svoja leta si pa res dobro videti"? Vas razveseli, nasmeji ali ob njem morda nekoliko privzdignete obrvi? Iskreno, meni kar godi. In tega ne mislim skrivati. Čeprav, verjeli ali ne, mi je z leti postalo vse manj pomembno, kaj si drugi mislijo o meni. Na njihove misli tako ali tako nimam vpliva. In kako osvobajajoče je spoznanje, da tudi njihova mnenja nimajo več tolikšnega vpliva name. Naj si vsak misli svoje. Jaz bom pa še naprej živela po svoje.

Še bolj pa me zanima, kako doživljate odnose med ženskami. Znamo druga drugi dovolj pogosto povedati kaj lepega, se iskreno veseliti uspehov in občudovati druga drugo, ne da bi se primerjale? Sama verjamem, da nam gre to najbolje takrat, ko smo zadovoljne tudi same s seboj.

Vesela bom vaših mnenj, tudi drugačnih. Saj veste, dobra razprava je podobna dobri modni kombinaciji. Malo kontrasta ji lahko samo koristi. In če se ob tem še malo iskri? Nič hudega. Samo da pri tem ne pozabimo na eleganco. Tudi v besedah.

Manj primerjanja, več sprejemanja. Manj dokazovanja, več samozavesti. In predvsem več poguma, da smo to, kar smo. Kajti drugače še ne pomeni narobe. In če se še vedno ne strinjamo? Naj bo. Življenje je prekratko za enaka mnenja in dolgočasne odtenke šminke.

In če nam kdo navrže, da smo za svoja leta res dobro videti? Včasih malo za šalo, malo zares odgovorim: "Vem, ja. Ampak vseeno hvala!" Leta imamo, okus tudi, samozavest pa smo si v vseh teh letih menda že pošteno prislužile.

In očitno nam leta niso vzela občutka za stil. Še manj pa zavedanja, da smo še vedno prekleto dobre! In z leti ne le modrejše, temveč tudi vse bolj svoje.

✍️ Mirjana Stiplošek Gorza

Foto: Vito Gorza